Lovska Družina Jesenice

Vidra (Lutra lutra)

Opis
Dolgo telo neopazno prehaja v stožčast rep. Glava je ploska in široka, nosnice velike, uhlji pa majhni. Noge so nizke, med prsti ima plavalno kožico. Podlanka je gosta in tudi v vodi ostane suha. Prek nje je dolga rjavkasta nadlanka, ki je na trebuhu nekoliko svetlejša. Vidre tehtajo 5,5-16,8 oziroma 23 kg.

Življenje
Vidra je pretežno nočna žival. Podnevi se skriva v podzemskih brlogih ali pritalnih drevesnih duplih. Je samotarka, vendar pa mladiči ostanejo pri materi vse leto. Na kopnem je počasna, giblje se z značilnim kunjim poskakovanjem. Je izvrstna plavalka. V vodi doseže hitrost 10-12 km/uro. Pod vodo plava s trebušno-hrbtnim zvijanjem. Navadno zajame zrak vsako minuto, vendar vzdrži pod vodo do 4 minute. V eni noči prepotuje 3-4 do 9-10 km, na kar vpliva vrsta dejavnikov (spol, starost, razpoložljiva hrana). Hrani se z ribami, dvoživkami, potočnimi raki in vodnimi žuželkami, občasno pa pleni še ptiče in sesalce. Na teden potrebuje 5,5-9 kg hrane. Ribe pleni neselektivno, torej ujame tisto, česar je največ na voljo. Vidra je verjetno preveč redka, da bi lahko vplivala na številčnost rib. Pari se v katerem koli letnem času, največ mladičev pa se skoti ob koncu zime in v začetku pomladi. Brejost traja 62 dni, v leglu pa so 2-3 mladiči. Samice se prvič parijo, ko dopolnijo 2 leti. Možno je, da kotijo le vsako drugo leto. Življenjska doba vidre je do 18 let. 25-38 % osebkov v populaciji so živali v prvem letu življenja. Naravnih sovražnikov nima, je pa zelo občutljiva za onesnaževanje voda.

Življenjski prostor
Reke, potoki in jezera. V nekaterih delih Evrope zaide tudi v morje.

Razširjenost v Sloveniji
Prvotno je bila splošno razširjena; manjkala je le v gorskem svetu alpskega in dinarskega območja ter na brezvodnem Krasu. Kadar se je selila iz enega povodja v drugega, je prečkala tudi visoke gore. Za Slovenijo je znan najvišji podatek o njenem potovanju prek 2000 m visokih bohinjskih planin iz Bohinjskega jezera v Baško grapo. Dandanes je vidrin areal v Sloveniji mozaičen. Velike reke (Sava, Drava, Mura) so tako onesnažene, da vidra v njih ne more živeti. Obstala pa je v manjših, ne preveč onesnaženih pritokih, zlasti v Prekmurju.

Razširjenost
Celotno palearktično območje, razen sibirske tundre in Arabskega polotoka. Na jugu seže do južne Indije in Šri Lanke, na vzhodu pa do japonskega otočja. V Evropi je bila splošno razširjena, zdaj pa je marsikje lokalno iztrebljena. Ponekod (Anglija, Nemčija) uspešno naseljujejo vidre, vzgojene v ujetništvu, v nekoč onesnažene vode.

Status: zavarovana